Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je podalo nekaj pojasnil glede tretjega odstavka 44. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (ZDUOP), ki sicer določa višino delnega povračila izplačanega nadomestila plače (spomnimo, ZDUOP v členih 39 do 53 ureja delno povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo).
Povračila bruto I in bruto II
Skladno s prvim odstavkom 44. člena velja, da je višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 42. člena tega zakona znaša 80 % nadomestila plače, omejena pa je z višino povprečne mesečne plače za oktober 2020. V 80 % nadomestila, ki ga krije država, je vključeno nadomestilo plače in pa prispevki za socialna zavarovanja (bruto I).
Drugi odstavek pa določa izjemo od prvega odstavka – pod določenimi pogoji je namreč omogočeno, da višina delnega povračila znaša 100 %. Tudi pri tem je višina omejena z višino povprečne mesečne plače za oktober 2020, prav tako velja, da je vključeno nadomestilo plače in prispevki za socialna zavarovanja (bruto I).
Tretji odstavek 44. člena ZDUOP določa, da je v primerih iz prvega in drugega odstavka omenjenega člena v povračilo, ki ga krije država, za tiste delodajalce, ki jim je bilo s predpisi opravljanje dejavnosti prepovedano, vključeno tudi nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca, tj. bruto II (in ne le bruto I). Pozor, tudi v primerih iz tretjega odstavka 44. člena je višina povračila omejena z višino povprečne plače za oktober 2020.
Velja, da ni nujno, da mora biti opravljanje dejavnosti onemogočeno v celoti, lahko je tudi delno. Kot pojasnjuje MDDSZ, denimo, da je dejavnost popolnoma onemogočena (s predpisom!), je delodajalec za delavce, ki so na čakanju, upravičen do povračila v višini bruto II.
Če je opravljanje dejavnosti onemogočeno le deloma, torej so dovoljene vseeno neke izjeme (osebni prevzem, dostava hrane/pijače ipd.), prav tako velja, da je delodajalcu s predpisom onemogočeno poslovanje v polnem obsegu – torej lahko delodajalec za delavce, ki so na čakanju, uveljavlja povračilo v višini bruto II.
Kaj se upošteva pri odločanju?
MDDSZ pojasnjuje, da se pri odločanju ne bo upoštevala le glavna dejavnost delodajalca, temveč vse, pozor, pogoj je, da je delavec v tej dejavnosti zaposlen in bi dejansko tudi opravljal delo v tej dejavnosti, če ne bi bilo to prepovedano s predpisom. MDDSZ navaja tudi primer – če delodajalec opravlja dejavnost gostinstva in trgovine, za delavce v trgovini načeloma ne more uveljavljati nadomestila v višini bruto II (če opravljanje ni onemogočeno s predpisom ali gre za trgovino z živili), a to lahko stori za delavce, zaposlene v gostinstvu.
Druge omejitve, ki vplivajo na obseg poslovanja, a se ne upoštevajo
MDDSZ še dodaja, da se druge omejitve za zajezitev širjenja koronavirusa, ki lahko vplivajo na obseg poslovanja (sem spada denimo omejitev števila oseb v trgovini, pa tudi prepoved prodaje določenih izdelkov), ne upoštevajo!
Za katero obdobje lahko uveljavljate bruto II?
Ob oddaji zahtevka za povračilo nadomestila (ZRSZ-ju), boste delodajalci izpolnili tudi izjavo, da vam je bilo v določenem mesecu s predpisi onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti, ter da zato za delavce v tej dejavnosti uveljavljate povračilo bruto II. To bo možno ob oddaji zahtevkov za mesec februar.
Ob tem še opozorilo – ZDUOP se uporablja od 1. februarja 2021, to pa pomeni, da za obdobje pred navedenim datumom, ni možno uveljavljanje povračila bruto II, četudi vam je bilo opravljanje dejavnosti s prepisom prepovedano.
Pozor, uveljavljanje povračila bruto II bo možno tudi le za del meseca ali pa za del delavcev na začasnem čakanju – denimo, če vam je bilo opravljanje dejavnosti s predpisom prepovedano le del meseca ali pa le delu delavcev (kar je denimo relevantno za delodajalce, ki opravljajo več dejavnosti).
Kdo so upravičenci?
MDDSZ opozarja, da ne glede na prej zapisane pogoje, so do ukrepa pomoči upravičeni le delodajalci, ki jim bodo prihodki po njihovi oceni v letu 2021 upadli za vsaj 20 % glede na leto 2019 oz. 2020, in sicer zaradi epidemije ali posledic slednje.
Če niste poslovali celo leto 2019, 2020 oz. 2021, velja, da ste do ukrepa upravičeni tudi delodajalci, ki so se vam, po vaši oceni, povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oz. 2021, tj. zaradi epidemije ali njenih posledic.
Primerjava prihodkov v letu 2021 se bo opravila tako s prihodki v letu 2019 kot tudi s prihodki v letu 2020 – pogoj upada za več kot 20 % ne bo izpolnjen le v primeru, če delodajalcu prihodki v letošnjem letu v navedeni višini ne bodo upadli v nobenem od primerjanih let. V praksi to torej pomeni: če vam prihodki v letošnjem letu glede na leto 2019 upadejo za več kot 20%, glede na leto 2020 pa ne (ali seveda obratno), izpolnjujete pogoj upada prihodkov. MDDSZ še dodaja, da se pri izpolnjevanju pogoja glede poslovni subjekt kot celota (pogoj se ne ugotavlja glede na posamezne dejavnosti, ki jih delodajalec opravlja, prav tako se ne gleda posamezne poslovne enote).
Celotno obvestilo je na voljo tukaj.
